Polarni Medved

Včeraj sem se zadnjič peljal s celim audijem, ki je na slikah 2 posta nižje. Ta avto je bil kot nov precej boljši od mojega rdečega. 1.6GT, z bencinskim motorjem, ki je lepo poskočen, ima originalne spojlerje, boljše sedeže, centralno zaklepanje, malce drugačno armaturo. Verjetno še kaj. Nekaj več kot 100km dolgo pot je prestal popolnoma brez težav.

Je pa imel precej, predvsem psihičnih, težav voznik! Avto je bilo treba spravit iz Lenarta do doma. Več kot 100km. Neregistriranega. Brez SLO papirjev (avto je bil pripeljan iz Avstrije). S sposojenimi tablicami. Prva postaja: Petrol. 15l super 95 in potem gas. Pri Mariboru je voznika prešinilo, da je bolje kupit vinjeto, jo na hitro pritrdit, in nadaljevat po AC, kjer ni miličnikov. Prva težava je nastala ob bivši cestninski postaji, kjer so, kot naročeni, stali “vinjetarji”. Voznik je vinjeto pravilno pritrdil v naravnost rekordnem času, in se mimo njih podal z veliko merico poguma.

Voznikov kolega je peljal spredaj. Voznik ga je klical, če so kje na izvozu miličniki. Pa je rekel, da niso. Voznik je zavil dol iz AC, v tem trenutku pa je zazvonil telefon: “Ne tle dol it, pejt naprej, tle so policaji!!!”. Prepozno. K sreči policaji uglednih gospodov v audijih običajno ne ustavljajo, tudi tokrat niso. Bi bilo pa zanimivo v trenutku vožnje mimo njih izmerit voznikov pulz.

Naprej je šlo BP. Avto je super vozen, leti ko strela, nikjer nič zamaknjeno, nikjer rje, udobni sedeži, dobra lega. Boljši od kakega novega klijota . Za ceno 300€.

Slava audiju, da je včasih delal tako dobre avtomobile.