Polarni Medved

Vsaka druga kmetija ima psa čuvaja. Grozni psi čuvaji so silno nevarni, in naj bi se jih tuj obiskovalec seveda bal.

Najprej se na vse pretege derejo, ko stopiš iz avta, in pokažeš, da se jih prav nič ne bojiš, najprej zmedeno utihnejo, potem začnejo ovohavat, za konec pa se poščijejo po gumi. Po eni sigurno, nato pa nekateri čez minutko še po drugi. In to je vse, kar so sposobni naredit med tem, ko naj bi čuvali hišo. No, razen tega, da se po odhodu neumno zapodijo za avtomobilom in se na vse pretege zopet derejo.

Nekaj časa nazaj sem že pisal o Verbrauch Tour-u, ki sem se ga takrat udeležil sam. Ob tem smo s kolegi modro ugotovili, da bo potrebno podoben izlet ponovit, seveda z več vozili in vozniki. In tako smo se podali na obalo.

Zbrali smo se v Boštanju na petrolu, kjer smo do konca napolnili naše razgrete mašine, pripravljene na dolgo in naporno pot, ter se podali proti Trebnjem. Pestra ovinkasta cesta se je od Trebnjega nadaljevala proti Žužemberku in od tam do Kočevja, ter preko Ribnice do Cerknice, kjer smo imeli prvi postanek. Kljub razmeroma malemu številu prevoženih kilometrov smo srečali že 4 policijske kontrole, obenem pa smo ugotovili, da je bila odločitev, da se odpravimo po navadni cesti namesto po avtocesti, pravilna.

Pot smo nadaljevali proti Postojni, seveda je najbolj elitno vozilo naše delegacije – AUDI, vozilo v ospredju, ostali pa so mi pridno sledili. Kljub učinkoviti navigatorki, smo parkrat malce zašli. In kljub nakaterim precej historičnim avtomobilom v skupini (spet AUDI) nismo bili prepočasni, kar lahko kolega podkrepita z dokazi, ki sta jih prejela od prijaznega gospoda policista, ki jima je uslužno izmeril hitrost, a žal ne zastonj. Audija pa se je izgleda malce prestrašil, in ga raje spustil kar naprej. In tako smo kmalu prispeli do sončne obale. V Izoli smo si ogledali sejem starin, kjer je na naše veliko presenečenje svoje reči prodajal tudi Kekec. Malce smo zakruzali po naši obali, se ob tem okrepčali, na ogled postavili stroje, seveda pa nismo pozabili na kakšno “gasilsko“. In tako se je približal čas za odhod, ki je bil v malce drugačni smeri, podali smo se namreč proti Trojanam, kjer smo pojedli vsak svoj krof (ok, nekateri štrudl, drugi spet kremšnito), in odpujsali do končne postaje, Celja.

Trenutek resnice je bil tako tik pred nami. Za nami je bilo 460 srečnih in prijetnih kilometrov (AUDI se je izkazal za prijetnega sopotnika, ki tudi na dolgi poti lepo skrbi za udobje). Za nami so bili dolgi kilometri prijetnih ovinkov, hribov (ki jih je Audi markiral z oblaki črnega dima ), in ravnin. Na OMW-ju smo zopet napolnili jeklene konjičke, in izračunali porabo. Ki je bila za vse voznike (punce so se vzdržale mnenja o porabi ), malce presenetljiva. Namreč, nobeno vozilo ni popilo niti petih litrov/100km! Oz bolj natančno:

Fiat Brava 1.6 16V je porabila 22.2 litrov bencina. 4.827l/100km

Kia Pride 1.3 je porabila 22.2 litrov bencina. 4.827l/100km

Audi 80 1.6D je porabil 19.6 litrov nafte. 4.261l/100km

Da, podatki so resnični, vozila so se izkazala kot zelo varčna. Torej, če kdo kupuje drug avto, kupite Bravo, Pride-a, ali pa Audija . Super avtomobili, ne bo vam žal!

In pa, kolegi, hvala za prijetno družbo. Bo treba ponovit!