Polarni Medved

Vem, da sem z avtom že malce tečen, ampak nekaj sem opazil…

Kupil sem ga včeraj, 13. marca. Datum prve registracije: 13. marec!!!, 1985 v Litiji.

Zanimivo naključje.  Or is it??

Da, postal sem lastnik AUDIja. Sem se odločil, in ne bom več osnovn človek, in se vozil z vozilci, kot je Ford in ostale nizko proračunske znamke. Kdor da kaj nase, mora imet Audija. Vsaj enega. In čeprav imam Audija, ste še vedno lahko moji kolegi!

Prilagam vam eno sliko za pokušino, nato pa grem malce sedet v svoj avto – Audija!

V soboto in nedeljo sva s kolegom dodobra izkoristila husquarno cd 125, ki jo je kolega dobil na posojo. Zadeva je res brutalna (nisem navajen cross motorjev…), in po brezpotjih ter makadamskih površinah lahko uživaš dolge ure. Pravzaprav ne, ker kmalu začnejo bolet roke. No, si jih spočiješ, in nadaljuješ po kratki pavzi. Vendar tudi ne za dolgo, ker zmanjka goriva. 8 litrski rezervoar je namreč presenetljivo hitro prazen (dobra ura tiščanja po brezpotjih). Vendar užitki, ki jih motor nudi, več kot z poplačajo stroške z gorivom. Zverinica, ki bi jo bilo prav prijetno imeti na voljo čez poletje…

Moj daelim mi je služil kot prevozno sredstvo do gozda, pridružil pa se je še kolega s kawasakijem klr, in tudi star hard enduro je vsekakor pokazal, da še ni za v pokoj

Tako, kot me je bilo danes v avtomobilu strah, me do sedaj še ni bilo. Niti približno. Pa nism počasen voznik, pa tudi nekateri kolegi so daleč od tega. No, pa poglejmo, kako je prišlo do tega…

Na avto.net-u sem našel avto, ki mi je bil zanimiv, in s kolegom sva ga šla pogledat. Prideva do gospoda, ki ga prodaja, in ga tako malce gledamo… Vse lepo in prav, in seveda smo se šli malce peljat. Stvar je sicer “kresnila iz prve”, vendar je motor premetavalo nekaj cm sem ter tja, in tudi zvok je pričal o tem, da deluje le po treh cilindrih. Gospod se ni prav nič obremenjeval s tem. Je rekel, da se bo kmalu segrel, in začel delovat po vseh cilindrih Ok, vsedemo se not, lastnik se je vsedel za volan (čeprav ponavadi pelje kupec avto na trstno vožnjo?), kolega je sedel spredaj, sam pa sem se namestil zadaj. In sledila je verjetno najbolj adrenalinska vožnja doslej v mojem življenju.

Iz dvorišča smo se odpeljali seveda kolikor hitro se je dalo. In potem po ravnini, do konca prva, druga, in hitro se je začel približevat oster ovinek. Ki smo ga zvozili z veliko cviljenja gum, a brez zaviranja. Kolega reče lastniku, naj ne pretirava, vendar on odvrne, da je to samo njihova cesta, in ne bo nikogar. Vendar smo tudi mimo stop znaka na glavno cesto padli s kakšnih 60km/h, komaj ostali na cesti, kljub popolnoma nepreglednem križišču. Potem pa navzodl, po ozki cesti, v nepregleden ovinek, seveda po nasprotni strani, s hitrostjo, s katero se v takšen ovinek ne bi niti s precej boljšim vozilom (peljali pa smo se v starem audiju s starimi zimskimi gumami). In tako naprej, navzdol, v ovinke, avto je nosilo po celi cesti, gume so cvilile, s kolegom sva mirila voznika, on pa se je na ves glas drl “sej ni problema, lej kak avto gre”, “sej fajn primejo zavore, nč se bat”, “sej sem mehanik, sej znam vozit”, in še ena najboljših “sej tuki se redko kdo nasproti pripelje”. Vožnja je bila res brezglava in hitra. In poleg vsega je še sredi ovinka možakar začel trzat z volanom levo desno in na ves glas vpil “lej kak je to stabilno, pa to je AUDIIIII”. Za nami se je dvigal gost oblak belega dima, možakar pa še kar z vsem glasom: “lejta kak to fino gre, pa sam po treh cilindrih laufa. Bosta vidla kak bo šlo ko bo po vseh cilindrih delu!!!” Zadaj sem iskal opore, in tuhtal, kam naj se vsedem, da bom imel ob verjetni nesreči najboljše možnosti preživetja Predlagal sem, da bi še sam malce peljal, saj sem se hotel čimprej rešit tega. Vendar ne, možakar je rekel, da še ni pokazal kak avto res gre! Obrnili smo se, dim za nami se je spremenil v črnega (vklopil se je četrti cilinder), in tako smo se z vso močjo dvigali, in seveda je možak še kar kričal. Kričal je celo vožnjo. “Avto je nor, poglejta kak to gre. Avtu se zmeša!! Lejta kak turbina vleče!! Pa poglejta da se zdej samo še črno kadi!!! (očitno je gost črn oblak dima za nami pomenil nekaj dobrega??)”. Končno sem ga prepričal, da še sam malce probam zverino. Peljem, lepo po pameti, on se pa dere “Kar pritisni, saj ne bo nikogar…. če pa kdo skoči na cesto GA PA KR POVOZ; SEJ TO JE AUDIII, se ne bo nč poznal!!!” in “TO JE TURBO, TO JE TREBA TIŠAT!!!” . Živi smo prispeli nazaj. Avta ne bom kupil. Čeprav nimam besede čez lego, zavore, in moč motorja. Vendar sem imel vožnje z njim dovolj za vedno (pa poleg tega je vsaj glava motorja zanič, ali pa je celo počen blok…).

S kolegom sva se zahvalila za čas, in se nato celo pot domov čudila dejstvu, da je možak še živ, in se zahvaljevala višjim silam, ki so nas držale na cesti, in ustavile nasproti vozeč promet.