Polarni Medved

Ko sem se v začetku oktobra naselil v študentskem domu, je bil mehanizem za zapiranje okna pokvarjen. Okna se ni dalo zapreti, in tako je bilo pač odprto (v podrtem položaju). Cimer je povedal, da je v referatu že dvakrat prijavil okvaro, in da so mu obljubili, da bodo prišli okno popravit. Nekaj časa ni bilo nič, ko pa so se temperature zunaj spustile, sva odšla na referat oba. In čez nekaj dni je res prišel hišnik, ki je po pokvarjenem oknu malce razbijal s kladivom, nato pa ugotovil, da ga ne bo mogel popravit, da potrebujemo serviserja za okna. Vendar nama je pustil izvijač ter vijak, ki ga je privijačil ob okno, in je tako ostalo zaprto. “Ko ga želita odpreti, le odstranita vijak, in okno se bo odprlo.” S to rešitvijo sva živela nekaj tednov, nato pa je prišel serviser, ki je malce šaril po mehanizmu za odpiranje okna, in ugotovil, da nima dela, ki ga je potrebno zamenjati. Obljubil je ponoven obisk v tistem tednu. Naslednji teden sva s cimrom zopet odšla v referat, kjer so naju najprej ošteli, ker je bilo okno baje brutalno uničeno, nato pa obljubili, da ga bo serviser prišel popravit, takoj ko bo utegnil. Ta teden je serviser končno prišel, in zadeve popravil do te mere, da je okno lahko bodisi zaprto bodisi odprto na stežaj. Za povrnitev okna v prvotno stanje baje spet ni imel primernega dela…